Izpiti Bruneck

[jerneja]

moj del bo od ponedeljka do četrtka
privesek bo poskrbel za drugi del do nedelje

[lurko]

Čakamo pisateljski navdih...

[lurko]

http://www.iro-dogs.org/extradomains/irodogsorg//media/7/77_int_IRO-Pruefung_Bruneck_I_2009.pdf

[lurko]

http://picasaweb.google.si/dvrpsdvrps/LavinskiIzpitiVBrunecku#

[lurko]

http://www.rettungshundestaffel-bruneck.it/fotogallerie.php?ID=45

[lurko]

Na letošnji lavinski tečaj v Brunecku oz Kasernu, ki bo potekal od 7.2.-11.2.2010 potujemo: Marija in Rom, Peter in Inna, Vera in Troi pa Minny in jst, ki bom tudi inštruktorica ene skupine.
Inštruktorji so še Andrea Camuncoli, Alois Russegger, Frenk Kogovšek in Martin Gut.
12.-13.2.2010 so IRO lavinski izpiti, prijavljeni smo tudi Marija za IRP-L3, Peter in jaz pa IRP-L1 in če bova uspešna še mogoče IRP-L2?!
Na izpite je prijavljenih 37 reševalnih parov, sodijo pa Alois, (naša) Jerneja in Martin...
Ker imamo sabo Vero, upam da bo kaj slikic...

[lurko]

Spremembe...
Ker Martin Gut ne more priti, je inštruktorica tudi Jerneja, sodi pa Alfons Fieseler.

[lurko]

Tecaj se je vceraj uspesno zakljucil;-) tudi mali Troi je dobil diplomo A junior!
Dans so bili IRO izpiti-z Minny sva bili uspešni na IRP-L1. Žal sta mela Marija in Peter smolo.
Lp iz Kaserna

[SKYWALKER]

Čestitke!



Lp Z,

[Noli]

Čestitke!

LP M

[dhrovat]

Čestitke tudi z moje strani

lp

D&D

[lurko]

K se tale prehlad mal poleže pa kaj več napišem. Do takrat pa tole:
http://www.youtube.com/watch?v=NMovIgLLMSI

[lurko]

http://gromcar.blogspot.com/2010/02/lavinski-tecaj-12010.html

[lurko]

Frenkovo poročilo:
http://www.dvrps.org/slike/novice/20100215%20bruneck.pdf
Pa slikice:
http://picasaweb.google.si/dvrpsdvrps/LavinskiTecajInIzpitiVBrunecku#

[lurko]

Pa še moje "kratko" poročilo:
Ekipa iz Ljubljane (Vera&Troi, Marija&Rom, Peter&Inna pa jst&Minny) je v nedeljo, 7.2. okoli pol desetih uspela priti do gorenjske avtoceste in se odpeljala enotedenskim dogodivščinam naproti. Pot nas je skozi Karavanke, malo po avtocesti in preko celotne doline Drave, peljala čez nekdanjo mejo v Silianu do Brunecka. Tam je bil naš postanek - kužki lulat, jest, se sprehodit, mi malo pretegnit noge in prižgat svečko Pepiju.
Potem pa še dobro uro po dolini Ahrntal do Kaserna. Male vasice skoraj na koncu doline, naprej so le še tekaške steze, zasnežena cesta, nekaj koč in kmetij, pa cerkvica.
Marija in jaz sva bile tu že večkrat, Vera je po dolgih letih zopet prišla na lavinski tečaj Bruneške enote, Peter pa se nam je prvič pridružil.
Tokrat so nas (Slovence - ERPS in DVRPS) namestili v drugi zgradbi, ne v glavnem hotelu. To leto so bile namreč vse prenočitvenem kapacitet v Kasernu polno zasedene. No, avte smo nekako stlačili napol v sneg in si ogledali, kako si bomo razdelili sobe. V eno malo smo se morali »stlačiti« trije. Vendar, ker slovenski pregovor pravi da: »gre pohlevnih ovčic veliko v en hlevček« smo si Vera, Peter pa jst, seveda skupaj s Troijem, Inno in Minny nekako uspeli urediti vsak svoj prostorček v mali sobici. Prednost je bila pa ta, da je balkon gledal na eno izmed delovišč, kar je takoj razvilo domišljijo, kako bi lahko delo skupine usmerjala kar iz sobe...  Marička, Jerneja in trije psi pa so bili v sobi na začetku hodnika.
Počasi so se udeleženci zbirali, pozdravljali smo stare prijatelje. Z Nadio sva uredili glede prijave, potem pa smo se odpravili po dolini malo na sprehod. A zelo neprijeten veter nam je skrajšal pot in načrte. No vseeno sem našim uspela pokazati cerkvico in kje bo potekala poslušnost in premagovanje ovir.
Popoldne so prišli še Frenk, Gašper in Borut s svojimi damami: Rito, Blu in Išo. Nastanili so se v »precej večjo« sobo, poleg naše...
Pri večerji se nam je, po dolgi poti čez italijanske prelaze, pridružila še Jerneja.
Sledila je predstavitev inštruktorjev. Frenk je prevzel skupino C, jaz skupino B, Jerneja, Alois in Andrea pa so si razdelili vodnike skupine A. Po sestanku z Astrid in razdelitvi delovišč (moja skupina je dobila plaz na koncu doline) smo se odpravil še na večerni sprehod, potem pa še dolgo klepetali v sobi.
Jutranje vstajanje je bilo kar zahteven projekt, ampak smo bili vsak dan boljši....
Po zajtrku se je naša skupina, v kateri sta bili tudi Vera in Marija odpravila na pot proti zadnji koči... Dan je bil brez oblačka, vendar kar hladen... Najprej smo uredili začasna dnevna bivališča za naše pse in potem s pomočjo sond poiskali mesta na kupih, kjer smo skopali 5 velikih grobov, v katerih se lahko igraš s psom. Imeli so različno strme vhode, da so se psi navadili tudi splaziti ali pa skočiti v grob.
Ker je bil za vse pse to prvi letošnji zimski trening smo najprej naredili motivacijo v odprt grob, da smo pse spomnili, da iščejo v snegu. Potem smo vhod zaprli le z nekaj večjimi kepami, tako da so se psi morali potruditi in prebiti v grob, do markerja, ki se je poigral.
Nadaljni trening je potekal prilagojen vsakemu psu posebej. Pri večini smo vadili vztrajno nakazovanje – kopanje, da psa prihod vodnika ne zmoti, da si pes res želi priti do markerja in poizkuša kar sam priti v grob.
Malega Troia pa smo navajali na igro z vsemi nami, na grobove – Troi ni imel nobenih težav in je z veseljem sledil vsakemu, ki se je z njim igral, tudi v grob...
Po večerji smo se na sestanku inštruktorjev zmenili, da ostanemo na istih plaziščih. Sledilo je zelo zanimivo predavanje o italijanski odprav na Čo Oju 2008.
Torkovo jutro je bilo prav tako mrzlo a sončno, nas pa je pot zopet vodila na konec doline. Ta dan sem za nekaj vodnikov in psov pripravila pravo iskanje na dve osebi. Potem smo izkoristili grob s strmim vhodom in grob, ki je imel dolg ozek vhod, da smo pse navajali na različne situacije.
Lepo vreme smo izkoristili tudi za slikanje. V odmoru za kosilo in kavico pa smo prediskutirali delo dveh dni. Vodniki so sami ocenili svoje delo in naredili smo plan za trening nadaljnih dveh dni.
Marija, Simone in jaz smo se ta dan predčasno odpravili še na kratek trening poslušnosti in usmerjanja na daljavo.
Torkov večer je bil namenjen predavanju s tematiko Prva veterinarska pomoč psu
katerega sem s pomočjo Minny izpeljala jaz. Astrid pa je prevajala v italijanščino. Zato je trajalo kar precej časa, vendar je vodnike tematika zanimala in postavljali so veliko vprašanj. Na koncu smo pomembne stvari pokazali tudi prakitčno.
V sredo smo bili na plazišču za hotelom. Vreme je bilo ta dan najslabše – veter, sneg, mraz! Zato smo za Matthiasa in Marca pripravili iskanje na dve osebi, potem smo vsi naredili eno motivacijo na delno zaprt grob in se poigrali s malim Troijem.
Potem smo pse pospravili v avtomobile oz sobe in si vzeli malo daljši odmor za kosilo. Po odmoru je Matthias pripravil še gaz, saj smo Marija, Simone in jaz opravljali tudi IRO izpit. Naredili pa smo tudi vajo iskanje plazovne žolne.
Zvečer je sledilo predavanje o plazovih.
V četrtek nas je zopet čakal lep dan, zamenjali smo plazišče in se odpravili na sredino doline. Poleg nas sta bila še Jernejina in Frenkova skupina. Novo plazišče smo izkoristili za vajo iskanja ene osebe, ko vodnik ne pozna terena. Vsi psi n vodniki so svojo nalogo odlično opravili. Za Minny in Meka (ki sta naslednji dan opravljala izpit) pa smo naredili le motivacijo. Potem so ostali še malo potrenirali iskanje s plazovno žolno, jaz pa sem Marcu pokazala kako naj bi potekala igra z njegovim psom. Pred opoldanskim odmorom se je Troi z vsemi poigral in spoznal grobove na tem delovišču.
Popoldne smo naredili še eno motivacijo in dolgo igro in s pozitivnim zaključili štridnevno delo. Simona in mene je čakla še trening poslušnosti in usmerjanja.
Večer se je zaključil s pozdravom častnim gostov in s podelitvijo diplom za uspešno oopravljen tečaj.
Potem pa so se že »uradno« začeli IRO lavinski izpiti, kar pa je že druga zgodba...